| |
Iz Sofistkovega Dnevnika:
Sofistkov Poučni Izlet V Jurski
Park 1. del; 18 – 19. junij 2005
 Danes
je dan, ko sem si vzela čas, da napišem nekaj o naši sofi
dogodivščini v deželo dinozavrov, ki se je zgodila že kar
nekaj časa nazaj... a spomini so še vedno močno prisotni,
kar kaže na to, da je bila naša odprava z eno besedo
povedana – fenomenalna.
Če se prav
spominjam, je bila zelo kratka a hkrati zelo polna
dogodivščin, zabave, smeha ter zelo poučna. Dogodka, ki se
je najbolj v živo še vedno spominjam je preblisk, ko
smo naslednji dan spet stali na parkirišču v Tivoliju in
odhajali vsak po svoje, kar verjeti nisem morala, da smo
bili skoraj dva dni na poti, ker sem preštela najmanj pet
dni....
Poizkusila
vam bom opisati, kaj vse se nam je dogajalo,…
Vsi
nestrpni smo komaj dočakali Avstrijo, Styrassic parka –
dinozavrovo deželo in obljubljenih hišic na dreves. Vse
je bilo tako pravljično, gozd, hišice na drevesih,
prava družba, narava, park, dino drča, dino restavracija,
dino soba za kratkočasenje, trgovinice s spominki, kjer se
je drlo dinozavrov vseh možnih barv in velikosti, pravzaprav
smo se potopili v popolnoma novo okolje svoje domišljije.
Od
navdušenja smo se zelo hitro razporedili po hišicah, kjer so
si sobo delili štirje Sofistki, nekateri so se odpravili
raziskovati okolico, drugi pa smo pridno pomagali pripraviti
naše skupno kosilo. Od peke klobas, čevapčičev
in zelenjave nas je odvrnil krik in vik iz območja Dino
Drče. Dino Drča je velikanska gumijasta plezalnica, kjer si
za nagrado plezanja po njej nato dobil brezplačni polet,
poskok, spust z vrečo pod ritjo nazaj dol v dolino.
Po kosilu
smo imeli nekaj časa zase nato pa smo se odpravili na voden
ogled parka, kjer smo doživeli potres,
izbruh lave, pozdrav izgubljenega dinozavra in
sprehod po velikem gozdu, kjer so nam družbo delali
dinozavri.
Zelo
utrujeni in polni informacij o dinozavrih smo komaj čakali
večerje. Še preden so se naši želodčki dodobra spočili smo
že zgubljali
 odvečno
energijo na dino drči, spet drugi so se umirjali pri domačih
živalih, ki jih hranijo v mini živalskem vrtu. Nekaj
se nas je podilo tudi za žogo in frizbijem, ura pa je
bežala. Ko se je počasi začel prebujati mrak je nekaj
junakov utrujenih popadalo pred televizor, katerim je
sledila velika večina in obnavljati so začeli pridobljeno
znanje ob gledanju Jurskega parka parka ter, ko je padel
mrak in tema je sledil nočni ogled parka.
Kdo bi si
želel zamuditi to avanturo? Niti najbolj zaspani, niti
najbolj prestrašeni ne…
Zjutraj nas
je že budilo sonce in nas vabilo na zajtrk v dino
restavracijo. Dobro okrepčani smo se pred odprtjem parka še
sami spustili po dino drči, nato pa je vsak dobil svojo
lopatko, celotna skupina nekaj čopičev in odšli smo, kot
pravi mali raziskovalci, izkopavat kosti umrlih
dinozavrov.
Uganko,
katerega dinozavra smo izkopali, smo brez težav s skupnimi
močmi kaj hitro ugotovili. Nato smo se trudili oživeti
dinozavre ter prenesti njihova jajčka, vendar nas je že
zmotil potres. Po potresu smo pospravili svoje hišice, odšli
na kosilo se še malo igrali ter se odpravili proti domu.
Vendar smo že na avtobusu ugotovili, da se kmalu spet
vrnemo v deželo dinozavrov....
Saša Šimek
|
|
