| |
NOV PRISTOP K ZDRAVLJENJU ASTME
Astma je ena
najpogostejših kroničnih bolezni. Po oceni jo ima okrog
300 milijonov ljudi po vsem svetu. V Evropi naj
bi bilo bolnikov okrog 30 milijonov. Žal pogostost
obolevanja narašča, še posebej med otroci. Vendar pa je,
na srečo, astmo mogoče z ustreznim zdravljenjem dovolj
dobro nadzorovati, tako da lahko pri večini bolnikov
dosežemo normalno življenje brez omejitev.
Dobro
urejena astma pomeni, da bolnik ne podnevi ne ponoči nima
motečih znakov bolezni, da potrebuje malo ali nič zdravil za
lajšanje dihanja, da lahko živi ustvarjalno in fizično
dejavno življenje, da ima vsaj približno normalno pljučno
funkcijo in da nima resnejših napadov bolezni. To je
definicija, zapisana v prenovljenih smernicah GINA
(Global Initiative for Asthma oziroma globalna pobuda za
astmo), ki so bile sprejete konec lanskega leta in pri
katerih sodelujejo najbolj ugledni mednarodni strokovnjaki s
področja pulmologije.
Neurejena
astma povzroča ponavljajoče napade piskanja, dušenja,
stiskanja v prsih, kašljanja, kar se posebej rado zgodi
ponoči ali zgodaj zjutraj. Gre za kronično vnetno bolezen
dihalnih poti, ki so zaradi vnetja veliko bolj občutljive na
dražljaje. Ker se skrčijo, je pretok zraka omejen, poveča se
izločanje sluzi, ki bolnika dodatno obremenjuje, zaradi
vnetja so dihalne poti tudi otečene, vse to pa povzroči prej
naštete težave. Sprožilci takih napadov so navadno alergeni
(od pršic do cvetnih pelodov), cigaretni dim, pa tudi okužbe
dihal, telesna vadba, močna čustvena doživetja, kemikalije
in tudi nekatera zdravila.
Za
zdravljenje astme so na voljo učinkovita zdravila. Zdravniki
običajno predpišejo zdravila proti vnetju-
vzdrževalce, ki jih mora bolnik jemati redno, čeprav težav
ne čuti. Osnovna zdravila v tej skupini so inhalacijski
kortikosteroidi. Olajševalci pa so druga skupina
zdravil, ki jih bolniki uporabijo za lajšanje dihanja zaradi
skrčenih dihalnih poti. Poznamo kratkodelujoče in
dolgodelujoče olajševalce. Vendar le-ti ne na zavirajo
osnovnega vnetja in tako ne prispevajo k nadzoru astme.
Takšen je tradicionalen način zdravljenja astme. Kljub
visoki učinkovitosti teh terapij in prizadevanj zdravnikov,
pa je astma pri mnogih bolnikih še vedno slabo urejena,
napadi pa precej pogostejši, kot bi pričakovali. Vse to je
zahtevalo nov pristop pri zdravljenju astme. Raziskava
INSPIRE je namreč dokazala, da kar 74 odstotkov bolnikov
dnevno uporablja olajševalce kljub temu, da imajo predpisano
ustrezno vzdrževalno terapijo. Poleg tega so bolniki
povedali, da tudi če prepoznajo prihajajoči napad, namesto
da bi prilagodili odmerek osnovnega zdravila, raje večkrat
uporabijo olajševalec, kar pa spet pomeni samo začasno
izboljšanje in hkrati ne preprečuje novih napadov.
Nov pristop
zdravljenja pomeni, da bolnik z enim zdravilom nadzoruje
astmo. Zdravilo vsebuje obe učinkovini (vzdrževalec
budezonid in olajševalec formoterol) v enem vdihovalniku in
je zaradi tega tudi enostavnejši način za dobro nadzorovanje
bolezni in olajšanje hkrati. Ker bolniku zagotavlja trenutno
olajšanje, je tudi bolj verjetno, da ga bo bolnik uporabil
in s tem vplival tudi na boljše nadzorovanje bolezni.
|
|
